Dobro ohranjena, trda vezava, naslovnica rjave barve, 544 strani.
Kuharska knjiga »Dobra kuharica«, avtorica Minka Vasičeva, založba L. Schwentner, Ljubljana 1903.
Slano
Dobro ohranjena, trda vezava, naslovnica rjave barve, 544 strani.
Kuharska knjiga »Dobra kuharica«, avtorica Minka Vasičeva, založba L. Schwentner, Ljubljana 1903.
Stara kuharska knjiga in spomin na posόlanko
Moje korenine segajo na podeželje, v majhen kraj pri Ljutomeru. A življenje nas pogosto odnese drugam in predmeti, s katerimi smo odraščali, se izgubijo ali izgubijo svojo vrednost. Pogosto jih zavržemo, prodamo ali podarimo. Vendar pa so izjeme – kot so knjige. Če bi jih vrgla v koš, bi me preplavila huda slaba vest. Ena knjiga mi je še posebej dragocena, z naslovom Dobra kuharica. Zbrala jo je Minka Vasičeva, založil pa L. Schwentner v Ljubljani davnega leta 1903. Ob pogledu nanjo vedno pomislim na posebno slano pogačo iz mojega otroštva, imenovano posόlanka, pa tudi posόlenka, ocvirkovka in postržjάča.
Spomnim se stare mame, katere last je bila ta knjiga, in svoje mame, kako sta skupaj pripravljali posolanke. Na razvaljano kvašeno testo sta podevali kupčke domače zaseke z ocvirki (zabelo). Potem sta več okroglih pogač potisnili v ogreto krušno peč. Kmalu je po kuhinji omamno zadišalo in končno je nastopil trenutek, ko je stara mama zarezala v še toplo pogačo. Šele potem ko so se brbončice v ustih zaposlile, se je razvil božanski slan okus, ki je prevzel jedca z željo po več. Tiste hrustljave, zlato rumeno zapečene pogače, ki so dišale po ocvirkih, so bile najboljše, kar sem jih kdaj jedla! Sicer tudi postržjače, narejene iz ostankov testa za rženi kruh in prav tako obložene z ocvirki, niso nič zaostajale.
Posolanke smo jedli ob skupnih opravilih, ki so danes že pozabljena in za mlade skoraj nepredstavljiva. Med te običaje so sodila opravila, kot so česanje ali trganje kurjega in račjega perja, luščenje fižola, trenje orehov, česanje in preja ovčje volne ter izdelava šopic iz ržene slame za prekrivanje streh. Običajno so se ta dela opravljala v zimskih mesecih, ko so se v topli kmečki izbi zbrale predvsem ženske – domačinke, sosede in znanke. S seboj so prinesle perje, orehe, ovčjo volno in druge stvari za skupno delo.
Takrat je bilo vse pridelano doma, zato je tudi na mizi vedno pristalo domače. Pridnim delavkam so najpogosteje postregli s posolanko. Zaseka je bila precej slana, saj brez tega ne bi zdržala celo leto v tünki (leseni kadi), kjer je bilo vloženo tudi svinjsko meso. Zaradi posolanke so kmalu začutili žejo. Pili so jabolčnik, pripravljen iz starih sort jabolk, ali pa domače rdeče vino z brajde, najpogosteje iz jurke ali kvintona. Ponekod so ponudili tudi šmarnico, ki danes velja za varljivo vinsko sorto, saj hitro "obnori" človeka. Ko so se lica segrela, so se jeziki razvezali, in izmenjali so najnovejše vaške trače. Kmalu sta veselje, smeh in glasna pesem napolnila hišo. Tudi mi, takrat še otroci, smo smeli ostati pokonci in se veseliti. Delo se je pogosto zavleklo pozno v noč, preden so se ženske, z rdečimi lici in oprtane z vrečami in košarami, odpravile po zasneženih gazeh domov.
Tudi danes posolanke niso pozabljene. Čeprav se jim tisti, ki pazijo na kalorije, raje izognejo, jih drugi naravnost obožujejo – še posebej kot prilogo k enolončnicam in pivu. Knjiga Dobra kuharica je moja vez z otroštvom. Ko jo primem v roke, me vonj spominov ponese nazaj v babičino kuhinjo in obudi sladke spomine na ljudi, ki so mi bili pri srcu.
Dobro ohranjena, trda vezava, naslovnica rjave barve, 544 strani.
Kuharska knjiga »Dobra kuharica«, avtorica Minka Vasičeva, založba L. Schwentner, Ljubljana 1903.
Stara kuharska knjiga in spomin na posόlanko
Moje korenine segajo na podeželje, v majhen kraj pri Ljutomeru. A življenje nas pogosto odnese drugam in predmeti, s katerimi smo odraščali, se izgubijo ali izgubijo svojo vrednost. Pogosto jih zavržemo, prodamo ali podarimo. Vendar pa so izjeme – kot so knjige. Če bi jih vrgla v koš, bi me preplavila huda slaba vest. Ena knjiga mi je še posebej dragocena, z naslovom Dobra kuharica. Zbrala jo je Minka Vasičeva, založil pa L. Schwentner v Ljubljani davnega leta 1903. Ob pogledu nanjo vedno pomislim na posebno slano pogačo iz mojega otroštva, imenovano posόlanka, pa tudi posόlenka, ocvirkovka in postržjάča.
Spomnim se stare mame, katere last je bila ta knjiga, in svoje mame, kako sta skupaj pripravljali posolanke. Na razvaljano kvašeno testo sta podevali kupčke domače zaseke z ocvirki (zabelo). Potem sta več okroglih pogač potisnili v ogreto krušno peč. Kmalu je po kuhinji omamno zadišalo in končno je nastopil trenutek, ko je stara mama zarezala v še toplo pogačo. Šele potem ko so se brbončice v ustih zaposlile, se je razvil božanski slan okus, ki je prevzel jedca z željo po več. Tiste hrustljave, zlato rumeno zapečene pogače, ki so dišale po ocvirkih, so bile najboljše, kar sem jih kdaj jedla! Sicer tudi postržjače, narejene iz ostankov testa za rženi kruh in prav tako obložene z ocvirki, niso nič zaostajale.
Posolanke smo jedli ob skupnih opravilih, ki so danes že pozabljena in za mlade skoraj nepredstavljiva. Med te običaje so sodila opravila, kot so česanje ali trganje kurjega in račjega perja, luščenje fižola, trenje orehov, česanje in preja ovčje volne ter izdelava šopic iz ržene slame za prekrivanje streh. Običajno so se ta dela opravljala v zimskih mesecih, ko so se v topli kmečki izbi zbrale predvsem ženske – domačinke, sosede in znanke. S seboj so prinesle perje, orehe, ovčjo volno in druge stvari za skupno delo.
Takrat je bilo vse pridelano doma, zato je tudi na mizi vedno pristalo domače. Pridnim delavkam so najpogosteje postregli s posolanko. Zaseka je bila precej slana, saj brez tega ne bi zdržala celo leto v tünki (leseni kadi), kjer je bilo vloženo tudi svinjsko meso. Zaradi posolanke so kmalu začutili žejo. Pili so jabolčnik, pripravljen iz starih sort jabolk, ali pa domače rdeče vino z brajde, najpogosteje iz jurke ali kvintona. Ponekod so ponudili tudi šmarnico, ki danes velja za varljivo vinsko sorto, saj hitro "obnori" človeka. Ko so se lica segrela, so se jeziki razvezali, in izmenjali so najnovejše vaške trače. Kmalu sta veselje, smeh in glasna pesem napolnila hišo. Tudi mi, takrat še otroci, smo smeli ostati pokonci in se veseliti. Delo se je pogosto zavleklo pozno v noč, preden so se ženske, z rdečimi lici in oprtane z vrečami in košarami, odpravile po zasneženih gazeh domov.
Tudi danes posolanke niso pozabljene. Čeprav se jim tisti, ki pazijo na kalorije, raje izognejo, jih drugi naravnost obožujejo – še posebej kot prilogo k enolončnicam in pivu. Knjiga Dobra kuharica je moja vez z otroštvom. Ko jo primem v roke, me vonj spominov ponese nazaj v babičino kuhinjo in obudi sladke spomine na ljudi, ki so mi bili pri srcu.
Vabimo vas, da v Muzej okusov prikličete muze tako, da razmišljate o okusih v svojem življenju – pri mizi in stran od nje; in se spomnite trenutkov, ki jih povezujete z določenim okusom.
Najprej smo določili inštrumente: za »slano« kitaro (Astrid Kukovič), za »grenko« klavir (Sašo Vollmaier), za »kislo« harmoniko (Dominik Cvitanič), za »pekoče« violino (Andreja Klinc) in za »sladko« flavto (Asja Grauf). Melodije so nastajale spontano. »Grenke« improvizacije so nizke in legato, »slane« bolj odločne, artikulirane, »kisle« visoke in disonantne, »sladke« pa soglasne, počasne in mehke.
Asja Grauf, profesorica flavte
Pomembno poslanstvo sodobnih muzejev je povezovanje preteklosti s sodobnostjo, izvajanje novih pristopov za kultivacijo novih generacij in delovanje v prid kulture in družbe nasploh. Vabimo vas k branju osebnih zgodb ljudi, ki so prispevali svoje predmete za Muzej okusov, hkrati pa naj bo to povabilo, da pri projektu sodelujete tudi sami.
© Pokrajinski muzej Maribor
Muzej okusov
We firmly believe that the internet should be available and accessible to anyone, and are committed to providing a website that is accessible to the widest possible audience, regardless of circumstance and ability.
To fulfill this, we aim to adhere as strictly as possible to the World Wide Web Consortium’s (W3C) Web Content Accessibility Guidelines 2.1 (WCAG 2.1) at the AA level. These guidelines explain how to make web content accessible to people with a wide array of disabilities. Complying with those guidelines helps us ensure that the website is accessible to all people: blind people, people with motor impairments, visual impairment, cognitive disabilities, and more.
This website utilizes various technologies that are meant to make it as accessible as possible at all times. We utilize an accessibility interface that allows persons with specific disabilities to adjust the website’s UI (user interface) and design it to their personal needs.
Additionally, the website utilizes an AI-based application that runs in the background and optimizes its accessibility level constantly. This application remediates the website’s HTML, adapts Its functionality and behavior for screen-readers used by the blind users, and for keyboard functions used by individuals with motor impairments.
If you’ve found a malfunction or have ideas for improvement, we’ll be happy to hear from you. You can reach out to the website’s operators by using the following email
Our website implements the ARIA attributes (Accessible Rich Internet Applications) technique, alongside various different behavioral changes, to ensure blind users visiting with screen-readers are able to read, comprehend, and enjoy the website’s functions. As soon as a user with a screen-reader enters your site, they immediately receive a prompt to enter the Screen-Reader Profile so they can browse and operate your site effectively. Here’s how our website covers some of the most important screen-reader requirements, alongside console screenshots of code examples:
Screen-reader optimization: we run a background process that learns the website’s components from top to bottom, to ensure ongoing compliance even when updating the website. In this process, we provide screen-readers with meaningful data using the ARIA set of attributes. For example, we provide accurate form labels; descriptions for actionable icons (social media icons, search icons, cart icons, etc.); validation guidance for form inputs; element roles such as buttons, menus, modal dialogues (popups), and others. Additionally, the background process scans all the website’s images and provides an accurate and meaningful image-object-recognition-based description as an ALT (alternate text) tag for images that are not described. It will also extract texts that are embedded within the image, using an OCR (optical character recognition) technology. To turn on screen-reader adjustments at any time, users need only to press the Alt+1 keyboard combination. Screen-reader users also get automatic announcements to turn the Screen-reader mode on as soon as they enter the website.
These adjustments are compatible with all popular screen readers, including JAWS and NVDA.
Keyboard navigation optimization: The background process also adjusts the website’s HTML, and adds various behaviors using JavaScript code to make the website operable by the keyboard. This includes the ability to navigate the website using the Tab and Shift+Tab keys, operate dropdowns with the arrow keys, close them with Esc, trigger buttons and links using the Enter key, navigate between radio and checkbox elements using the arrow keys, and fill them in with the Spacebar or Enter key.Additionally, keyboard users will find quick-navigation and content-skip menus, available at any time by clicking Alt+1, or as the first elements of the site while navigating with the keyboard. The background process also handles triggered popups by moving the keyboard focus towards them as soon as they appear, and not allow the focus drift outside it.
Users can also use shortcuts such as “M” (menus), “H” (headings), “F” (forms), “B” (buttons), and “G” (graphics) to jump to specific elements.
We aim to support the widest array of browsers and assistive technologies as possible, so our users can choose the best fitting tools for them, with as few limitations as possible. Therefore, we have worked very hard to be able to support all major systems that comprise over 95% of the user market share including Google Chrome, Mozilla Firefox, Apple Safari, Opera and Microsoft Edge, JAWS and NVDA (screen readers).
Despite our very best efforts to allow anybody to adjust the website to their needs. There may still be pages or sections that are not fully accessible, are in the process of becoming accessible, or are lacking an adequate technological solution to make them accessible. Still, we are continually improving our accessibility, adding, updating and improving its options and features, and developing and adopting new technologies. All this is meant to reach the optimal level of accessibility, following technological advancements. For any assistance, please reach out to