Placeholder to load Butler custom font family in templates.

Janez Bogataj

WECKS lonec za vkuhavanje sadja in zelenjave

Kislo

Material:
Pocinkana pločevina
Opis:

Lonec s pokrovom in luknjo za termometer. K predmetu spadajo še stojalo za kozarce in kozarci.

Velikost:
Višina lonca je 30 cm, premer lonca je 35 cm.
Starost:
Nastal je na prehodu iz 19. v 20. stoletje.
Način pridobitve:
Podedovano od staršev v 90. letih 20. stoletja.
Lastnik predmeta, starost in naslov:
Janez Bogataj
, 74,
Ljubljana
Datum izpolnitve:
30. 12. 2020
Zgodba:

Lonec za vkuhavanje sadja in zelenjave znane in še vedno delujoče firme Weck so uporabljali v kuhinji mojega strica, slovenskega pisatelja, duhovnika in akademika Franca Saleškega Finžgarja (1871-1962). Tudi po njegovi smrti sta moja mama in teta, ki je živela z nami, vsako leto vkuhavali sadje z domačega vrta v Ljubljani, nekaj pa tudi kupljenega (npr. marelice, breskve, borovnice).

 

Na vrtu smo imeli veliko grmov rdečega ribeza, ki je bil, poleg borovnic in marelic, glavna "zvezda" vsakoletne ozimnice. Uporabljali smo kozarce različnih prostornin – 1/4 in 1/2 litra, litrske ter liter in pol. Moja mama je imela izreden estetski občutek za zlaganje kosov sadja v kozarce, še posebej hrušk in breskev. Okusi tako vkuhanega sadja so mi ostali v izjemnem spominu.

 

Ko sem se pogosto utrujen vračal iz šole, zlasti po matematičnih šolskih nalogah, sem takoj odšel v klet, kjer sem si s polic izbral 1/4 ali 1/2 litrski kozarec in ga že pred kosilom navdušeno pospravil.

 

V desetletjih po koncu druge svetovne vojne so bile v takratni Jugoslaviji težave z nakupom gumijastih tesnil za kozarce. Zato je bilo treba stara, že neštetokrat uporabljena tesnila skrbno čistiti in vzdrževati. Občasno smo si pomagali tudi z nakupom le-teh v sosednji Avstriji. Stara tesnila smo zaradi boljšega oprijema čistili tudi s smirkovim papirjem.

 

Lonca danes več ne uporabljamo.

Barva

Okusi se v barvnih sistemih pojavljajo kot bipolarni koncepti, razdeljeni na nasprotja, kot so grenko-sladko, kislo-slano ter umami-kokumi. Sladki okus povezujemo z oranžno barvo, cian modra nas asociira s slanim okusom, zelena s kislim, magenta rdeča pa z grenkim. Zelene odtenke običajno povezujemo z rastjo, medtem ko rumena, oranžna in svetlo rdeča nakazujejo aktivnost. Po drugi strani temno rdeča, magenta in vijolična simbolizirajo pojemanje, pasivnost pa izražajo različni odtenki modre.

 

dr. h. c. Vojko Pogačar, akademski slikar

Glasba

Najprej smo izbrali glasbila, ki ponazarjajo različne okuse: za “slano” kitaro (Astrid Kukovič), za “grenko” klavir (Sašo Vollmaier), za “kislo” harmoniko (Dominik Cvitanič), za “pekoče” violino (Andreja Klinc) in za “sladko” flavto (Asja Grauf).

 

Melodije so nastajale spontano. Improvizacije “grenkih” melodij so bile nizke in legato, “slane” odločne in artikulirane, “kisle” visoke in disonantne, “sladke” pa soglasne, počasne in mehke.

 

Asja Grauf, profesorica flavte

Gib

Slano doživljam kot mešanico med vsemi okusi. V meni prebudi prijeten, sproščen, nenavaden občutek. S tem okusom povezujem dolge, poudarjene in nadzorovane gibe telesa. Grenko je okus, ki v meni prebudi zmedo, saj se moje telo z vsakim ugrizom odloča, ali ta okus odobrava ali ne. Z njim povezujem tekoče gibanje z raznimi poudarjenimi in pospešenimi gibi. Sladko lahko uživam več ur na dan. Telo se mi sprosti ob dolgotrajnem uživanju sladkosti, ki povzročijo prijeten občutek veselja. S sladkim povezujem počasne in lahkotne gibe. Kislo se običajno hitro konča. Vsak ugriz mi v telesu povzroči kratek šok, nato pa popolnoma izgine. S kislim okusom povezujem odsekane, hitre in nenadzorovane gibe. Pekoče je okus, ki običajno traja zelo dolgo. V meni vzbudi neprijeten občutek, ki se ga težko otresem. To so dolgi, močni gibi ter posamezni krajši, intenzivnejši, ki prikazujejo izmikanje in nelagodje.

 

Pina Batič, plesalka

O MUZEJU OKUSOV

Pomembna naloga sodobnih muzejev je povezovanje preteklosti s sedanjostjo, uvajanje inovativnih pristopov za vzgojo novih generacij in prispevanje h kulturnemu ter družbenemu razvoju.

 

Preberite osebne zgodbe posameznikov, ki so za Muzej okusov prispevali svoje predmete.

 

Obenem vas vabimo, da se tudi sami pridružite temu projektu in sodelujete s svojimi prispevki.