Mečkalec iz nerjavečega jekla je nasajen na plastičen ročaj na katerem je odtisnjeno ime proizvajalca PEDRINI.
Placeholder to load Butler custom font family in templates.
Kislo
Mečkalec iz nerjavečega jekla je nasajen na plastičen ročaj na katerem je odtisnjeno ime proizvajalca PEDRINI.
Mečkalec za krompir sem dobila v dar skupaj s Tefalovo ponvijo s pokrovom, nekaj kuhinjskimi krpami in Koziolovim priborom za mešanje solate. Mama mi je vse to podarila za božič leta 1999, ko sem kot študentka prvič zaživela v svojem stanovanju v Ljubljani. Prepričana je bila, da je skrajni čas, da imam nekaj lastne kuharske opreme. Kot nekdo, ki je naravnost sovražil kuhanje, sem bila nad darilom močno razočarana. Edini predmet, ki mi je bil všeč, je bil pribor za mešanje solate, pa še to le zato, ker je bil živo modre barve in nosil ime znamke, ki se mi je takrat zdela zelo imenitna.
Ko sem dojela, da ne gre za neslano šalo mojih staršev, ampak je ta nesramno praktičen dar res namenjen meni, sem užaljena spakirala kuhinjsko opremo in jo odnesla s seboj v Ljubljano. Ob odhodu sem mami kljubovalno zabrusila, da ne bom nikoli uporabila ničesar od podarjenega. Ha, saj vsi vemo, da se katerega kruha se največ poje, mar ne?
Kmalu so ti predmeti postali srce moje študentske kuhinje, z njimi pa so prišli tudi moji prvi kuharski podvigi – včasih bolj, včasih manj uspešni. Sčasoma se je ponev obrabila, krpe raztrgale, pribor za solato izgubil. Do danes se je ohranil le ta mečkalec za krompir, ki je še zmeraj v uporabi in je s svojimi 21 leti najstarejši kuhinjski pripomoček v moji kuhinji. A zame predstavlja več kot le orodje za kuhanje – simbolizira kislo jabolko, v katerega sem takrat morala ugrizniti, in spomin na prve korake v samostojno življenje.
Okusi se v barvnih sistemih pojavljajo kot bipolarni koncepti, razdeljeni na nasprotja, kot so grenko-sladko, kislo-slano ter umami-kokumi. Sladki okus povezujemo z oranžno barvo, cian modra nas asociira s slanim okusom, zelena s kislim, magenta rdeča pa z grenkim. Zelene odtenke običajno povezujemo z rastjo, medtem ko rumena, oranžna in svetlo rdeča nakazujejo aktivnost. Po drugi strani temno rdeča, magenta in vijolična simbolizirajo pojemanje, pasivnost pa izražajo različni odtenki modre.
dr. h. c. Vojko Pogačar, akademski slikar
Najprej smo izbrali glasbila, ki ponazarjajo različne okuse: za “slano” kitaro (Astrid Kukovič), za “grenko” klavir (Sašo Vollmaier), za “kislo” harmoniko (Dominik Cvitanič), za “pekoče” violino (Andreja Klinc) in za “sladko” flavto (Asja Grauf).
Melodije so nastajale spontano. Improvizacije “grenkih” melodij so bile nizke in legato, “slane” odločne in artikulirane, “kisle” visoke in disonantne, “sladke” pa soglasne, počasne in mehke.
Asja Grauf, profesorica flavte
Slano doživljam kot mešanico med vsemi okusi. V meni prebudi prijeten, sproščen, nenavaden občutek. S tem okusom povezujem dolge, poudarjene in nadzorovane gibe telesa. Grenko je okus, ki v meni prebudi zmedo, saj se moje telo z vsakim ugrizom odloča, ali ta okus odobrava ali ne. Z njim povezujem tekoče gibanje z raznimi poudarjenimi in pospešenimi gibi. Sladko lahko uživam več ur na dan. Telo se mi sprosti ob dolgotrajnem uživanju sladkosti, ki povzročijo prijeten občutek veselja. S sladkim povezujem počasne in lahkotne gibe. Kislo se običajno hitro konča. Vsak ugriz mi v telesu povzroči kratek šok, nato pa popolnoma izgine. S kislim okusom povezujem odsekane, hitre in nenadzorovane gibe. Pekoče je okus, ki običajno traja zelo dolgo. V meni vzbudi neprijeten občutek, ki se ga težko otresem. To so dolgi, močni gibi ter posamezni krajši, intenzivnejši, ki prikazujejo izmikanje in nelagodje.
Pina Batič, plesalka
Pomembna naloga sodobnih muzejev je povezovanje preteklosti s sedanjostjo, uvajanje inovativnih pristopov za vzgojo novih generacij in prispevanje h kulturnemu ter družbenemu razvoju.
Preberite osebne zgodbe posameznikov, ki so za Muzej okusov prispevali svoje predmete.
Obenem vas vabimo, da se tudi sami pridružite temu projektu in sodelujete s svojimi prispevki.
© Pokrajinski muzej Maribor