Gre za stari vrč, ki ga je imela moja babica za kisanje mleka. Žal ni več uporaben.
Placeholder to load Butler custom font family in templates.
Kislo
Gre za stari vrč, ki ga je imela moja babica za kisanje mleka. Žal ni več uporaben.
Lončeni vrč izhaja področja Slovenskih goric iz stare večje kmetije iz Kutincev, občina Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer je živelo pet generacij naše družine. Moja babica se je z družino nato preselila leta 1960 v Miklavž, da bi bila bližje mestu Maribor, kjer bi otroci lahko študirali. Imela je manjšo samooskrbno kmetijo in je večino hrane pridelala sama.
V teh lončenih vrčih je pogosto pripravljala domače kislo mleko, tam nekje do leta 1998. Vrčev je imela več, vendar je ta edini, ki smo ga še našli. Izdelovala je tudi domačo skuto in jo uporabljala za prleško gibanico, ki jo je zelo rada pekla ob koncih tedna in praznikih. Kislo mleko, ki ga je pogosto pripravljala v lončenem vrču je bilo zame nepozabnega okusa. To je okus, ki me spominja na mladost in mi bo ostal vedno v lepem spominu.
Bila sem del generacije, ki je še doživela življenje na kmetiji – spoznala sem stara kmečka opravila, delo kmetov in njihove navade. Življenje ni bilo lahko, a je bilo veliko bolj umirjeno in drugačno od današnjega. Ljudje so bili bolj povezani, znali so se skupaj poveseliti in si pomagati na način, ki ga danes redko vidimo.
Okusi se v barvnih sistemih pojavljajo kot bipolarni koncepti, razdeljeni na nasprotja, kot so grenko-sladko, kislo-slano ter umami-kokumi. Sladki okus povezujemo z oranžno barvo, cian modra nas asociira s slanim okusom, zelena s kislim, magenta rdeča pa z grenkim. Zelene odtenke običajno povezujemo z rastjo, medtem ko rumena, oranžna in svetlo rdeča nakazujejo aktivnost. Po drugi strani temno rdeča, magenta in vijolična simbolizirajo pojemanje, pasivnost pa izražajo različni odtenki modre.
dr. h. c. Vojko Pogačar, akademski slikar
Najprej smo izbrali glasbila, ki ponazarjajo različne okuse: za “slano” kitaro (Astrid Kukovič), za “grenko” klavir (Sašo Vollmaier), za “kislo” harmoniko (Dominik Cvitanič), za “pekoče” violino (Andreja Klinc) in za “sladko” flavto (Asja Grauf).
Melodije so nastajale spontano. Improvizacije “grenkih” melodij so bile nizke in legato, “slane” odločne in artikulirane, “kisle” visoke in disonantne, “sladke” pa soglasne, počasne in mehke.
Asja Grauf, profesorica flavte
Slano doživljam kot mešanico med vsemi okusi. V meni prebudi prijeten, sproščen, nenavaden občutek. S tem okusom povezujem dolge, poudarjene in nadzorovane gibe telesa. Grenko je okus, ki v meni prebudi zmedo, saj se moje telo z vsakim ugrizom odloča, ali ta okus odobrava ali ne. Z njim povezujem tekoče gibanje z raznimi poudarjenimi in pospešenimi gibi. Sladko lahko uživam več ur na dan. Telo se mi sprosti ob dolgotrajnem uživanju sladkosti, ki povzročijo prijeten občutek veselja. S sladkim povezujem počasne in lahkotne gibe. Kislo se običajno hitro konča. Vsak ugriz mi v telesu povzroči kratek šok, nato pa popolnoma izgine. S kislim okusom povezujem odsekane, hitre in nenadzorovane gibe. Pekoče je okus, ki običajno traja zelo dolgo. V meni vzbudi neprijeten občutek, ki se ga težko otresem. To so dolgi, močni gibi ter posamezni krajši, intenzivnejši, ki prikazujejo izmikanje in nelagodje.
Pina Batič, plesalka
Pomembna naloga sodobnih muzejev je povezovanje preteklosti s sedanjostjo, uvajanje inovativnih pristopov za vzgojo novih generacij in prispevanje h kulturnemu ter družbenemu razvoju.
Preberite osebne zgodbe posameznikov, ki so za Muzej okusov prispevali svoje predmete.
Obenem vas vabimo, da se tudi sami pridružite temu projektu in sodelujete s svojimi prispevki.