Placeholder to load Butler custom font family in templates.

Informativno-poučna brošura Paloma

Ivana Unuk

Slano

Material:

Papir

Opis:

Brošura z informativno-poučno vsebino za sladkogorsko tovarno papirja Paloma.

Velikost:

V: 13 cm, D: 9,5 cm

Starost:

44 let

Leto pridobitve:

2008

Lastnik predmeta, starost in naslov:

Ivana Unuk
, 43,
Maribor

Datum izpolnitve:

25. 11. 2024

Zgodba:

Paloma je bila ustanovljena že leta 1873 kot tovarna za proizvodnjo lepenke in lesovine, ki je izkoriščala moč reke Mure ter obsežne okoliške gozdove. Okoli leta 1982 je v Palomi delal tudi moj oče. Po izobrazbi je bil inženir strojništva, hkrati pa tudi akademski slikar, zato se je ukvarjal z grafično podobo tovarne in ilustracijami za promocijske namene. Za znano tovarno papirja je ustvaril več grafičnih rešitev. Ne spomnim se leta, verjetno je bilo okoli leta 1986, a se živo spomnim, kako je domov prinesel hiško – embalažo za papirnate brisače. Bila je prava hišica iz kartona, zelo barvita, z rdečimi strešniki, okni, vrati, rožicami in rastlinami ob fasadi. Na embalaži je bil manjši napis Paloma, s tremi golobi, šlo je za golobjo družino. Oče je to embalažo oblikoval in narisal. Stari logotip Palome, ni bil njegovo delo, a je na hiški izgledal čudovito.

Hiška je bila kot nalašč za igro z majhnimi figurami, ki so v njej lahko spale in živele. Ker v tistem času ni bilo veliko drugih igrač, je postala priljubljena nadgradnja igre s figurami iz lego kock ali manjših plišastih živali. Žal se embalaža ni ohranila, sem pa našla brošuro za Palomo z risbami in navodili, kako pravilno reciklirati papir.

V Muzej okusov jo dodajam zato, ker je poučna in vsebuje očetove ilustracije ter njegovo pisavo. Nekoč so tovarne skrbele za izobraževanje mladine in spodbujale delovanje za skupno dobro, ter podpirale kulturno udejstvovanje; takšni reklamni materiali niso bili zgolj promocija, temveč so imeli predvsem edukativno, informativno funkcijo.

Brošura me spominja na otroško igro, ustvarjalnost in uporabo materialov, ki ne obremenjujejo okolja. Ker imam raje slano kot sladko, me ob branju besedila spominja tudi na učenje in domače naloge, ko sem vedno zraven rada prigriznila kaj slanega, kar je spekla moja babica. Zato sem brošuro dodala pod slani okus, ki mi je ljub. Ljub pa mi je tudi spomin na igro in brezskrbnost otroštva – skromnega, a polnega domišljije in veselja.

Barva

Okusi se v barvnih sistemih pojavljajo kot bipolarni koncepti, razdeljeni na nasprotja, kot so grenko-sladko, kislo-slano ter umami-kokumi. Sladki okus povezujemo z oranžno barvo, cian modra nas asociira s slanim okusom, zelena s kislim, magenta rdeča pa z grenkim. Zelene odtenke običajno povezujemo z rastjo, medtem ko rumena, oranžna in svetlo rdeča nakazujejo aktivnost. Po drugi strani temno rdeča, magenta in vijolična simbolizirajo pojemanje, pasivnost pa izražajo različni odtenki modre.

dr. h. c. Vojko Pogačar, akademski slikar

Glasba

Najprej smo izbrali glasbila, ki ponazarjajo različne okuse: za “slano” kitaro (Astrid Kukovič), za “grenko” klavir (Sašo Vollmaier), za “kislo” harmoniko (Dominik Cvitanič), za “pekoče” violino (Andreja Klinc) in za “sladko” flavto (Asja Grauf).

Melodije so nastajale spontano. Improvizacije “grenkih” melodij so bile nizke in legato, “slane” odločne in artikulirane, “kisle” visoke in disonantne, “sladke” pa soglasne, počasne in mehke.

Asja Grauf, profesorica flavte

Gib

Slano doživljam kot mešanico med vsemi okusi. V meni prebudi prijeten, sproščen, nenavaden občutek. S tem okusom povezujem dolge, poudarjene in nadzorovane gibe telesa. Grenko je okus, ki v meni prebudi zmedo, saj se moje telo z vsakim ugrizom odloča, ali ta okus odobrava ali ne. Z njim povezujem tekoče gibanje z raznimi poudarjenimi in pospešenimi gibi. Sladko lahko uživam več ur na dan. Telo se mi sprosti ob dolgotrajnem uživanju sladkosti, ki povzročijo prijeten občutek veselja. S sladkim povezujem počasne in lahkotne gibe. Kislo se običajno hitro konča. Vsak ugriz mi v telesu povzroči kratek šok, nato pa popolnoma izgine. S kislim okusom povezujem odsekane, hitre in nenadzorovane gibe. Pekoče je okus, ki običajno traja zelo dolgo. V meni vzbudi neprijeten občutek, ki se ga težko otresem. To so dolgi, močni gibi ter posamezni krajši, intenzivnejši, ki prikazujejo izmikanje in nelagodje.

Pina Batič, plesalka

O MUZEJU OKUSOV

Pomembna naloga sodobnih muzejev je povezovanje preteklosti s sedanjostjo, uvajanje inovativnih pristopov za vzgojo novih generacij in prispevanje h kulturnemu ter družbenemu razvoju.

Preberite osebne zgodbe posameznikov, ki so za Muzej okusov prispevali svoje predmete.

Obenem vas vabimo, da se tudi sami pridružite temu projektu in sodelujete s svojimi prispevki.