Placeholder to load Butler custom font family in templates.
Pikantno
Ta ročna igralna konzola znamke Nintendo je zasnovana zelo kompaktno. Robovi so zaobljeni zgoraj in spodaj, ob straneh pa so ravni. Celotni zaslon je rahlo dvignjen iz plošče. Konzola ima pet gumbov: dva velika rdeča kroga, ki predstavljata levo in desno, ter tri sivi gumbi zgoraj desno, namenjeni predvsem nastavitvam. Na hrbtni strani je stojalo iz kovine.
Game & Watch WIDESCREEN-Parachute je izdelek japonskega podjetja Nintendo, ki ga je moja mama kupila, ko je bila še otrok. Ta ročna igralna konzola, ki je izšla 19. junija 1981, predstavlja veliko več kot le igro; nosi s seboj dragocene spomine. Ko mi jo je pred nekaj leti podarila, sem bil presenečen, da je imela kaj tako posebnega v svojem otroštvu. Njena odločitev, da mi jo zaupa, se me je globoko dotaknila.
Konzola je še vedno delujoča, čeprav potrebuje posebne baterije, ki jih danes ne morem več dobiti. Lepo je ohranjena in še vedno vsebuje originalno škatlo ter navodila, s katerimi je prišla. Zame je ta predmet simbol povezave med generacijami. Načrtujem, da ga bom hranil in ga nekoč podaril svojemu otroku - tako kot ga je moja mama podarila meni.
Kar me pri tej konzoli še posebej navdušuje, je misel na to, kako so že pred 40 leti ustvarjali tovrstne naprave. Ta miselnost me opominja na neverjetno zgodovino in uspehe, ki jih je človeštvo doseglo, ter me spodbuja, da cenim te dragocene spomine in trenutke, ki jih delimo skozi čas.
Okusi se v barvnih sistemih pojavljajo kot bipolarni koncepti, razdeljeni na nasprotja, kot so grenko-sladko, kislo-slano ter umami-kokumi. Sladki okus povezujemo z oranžno barvo, cian modra nas asociira s slanim okusom, zelena s kislim, magenta rdeča pa z grenkim. Zelene odtenke običajno povezujemo z rastjo, medtem ko rumena, oranžna in svetlo rdeča nakazujejo aktivnost. Po drugi strani temno rdeča, magenta in vijolična simbolizirajo pojemanje, pasivnost pa izražajo različni odtenki modre.
dr. h. c. Vojko Pogačar, akademski slikar
Najprej smo izbrali glasbila, ki ponazarjajo različne okuse: za “slano” kitaro (Astrid Kukovič), za “grenko” klavir (Sašo Vollmaier), za “kislo” harmoniko (Dominik Cvitanič), za “pekoče” violino (Andreja Klinc) in za “sladko” flavto (Asja Grauf).
Melodije so nastajale spontano. Improvizacije “grenkih” melodij so bile nizke in legato, “slane” odločne in artikulirane, “kisle” visoke in disonantne, “sladke” pa soglasne, počasne in mehke.
Asja Grauf, profesorica flavte
Slano doživljam kot mešanico med vsemi okusi. V meni prebudi prijeten, sproščen, nenavaden občutek. S tem okusom povezujem dolge, poudarjene in nadzorovane gibe telesa. Grenko je okus, ki v meni prebudi zmedo, saj se moje telo z vsakim ugrizom odloča, ali ta okus odobrava ali ne. Z njim povezujem tekoče gibanje z raznimi poudarjenimi in pospešenimi gibi. Sladko lahko uživam več ur na dan. Telo se mi sprosti ob dolgotrajnem uživanju sladkosti, ki povzročijo prijeten občutek veselja. S sladkim povezujem počasne in lahkotne gibe. Kislo se običajno hitro konča. Vsak ugriz mi v telesu povzroči kratek šok, nato pa popolnoma izgine. S kislim okusom povezujem odsekane, hitre in nenadzorovane gibe. Pekoče je okus, ki običajno traja zelo dolgo. V meni vzbudi neprijeten občutek, ki se ga težko otresem. To so dolgi, močni gibi ter posamezni krajši, intenzivnejši, ki prikazujejo izmikanje in nelagodje.
Pina Batič, plesalka
Pomembna naloga sodobnih muzejev je povezovanje preteklosti s sedanjostjo, uvajanje inovativnih pristopov za vzgojo novih generacij in prispevanje h kulturnemu ter družbenemu razvoju.
Preberite osebne zgodbe posameznikov, ki so za Muzej okusov prispevali svoje predmete.
Obenem vas vabimo, da se tudi sami pridružite temu projektu in sodelujete s svojimi prispevki.
© Pokrajinski muzej Maribor